Pravilno oblikovanje samoglasnikov je kjuč za dobro petje visokih tonov. Obdrži nam naravno, polno barvo glasu, petje višin pa postane lahkotno in zdravo. Poglejte si na primeru petja pesmi.
Za dobro petje visokih tonov je potrebno poznati akustične zakonitosti samoglasnikov. Naučiti se moramo, kako izgovarjamo samoglasnike na različno visokih tonih. Naprimer, samoglasnik ‘a’ na nizkih tonih izgovorimo bolj kot ‘a’ na visokih pa bolj kot polglasnik [ə].
Za primer si poglejmo delček pesmi Titanium.
Besedico Titanium ne smemo izgovoriti t i t a n i u m, tem več t[ə]j tej ne [ə]m.
